Prenesi
Higiena rok
TV SLOVENIJA 1, 27.2.2020, DOBRO JUTRO, 7:48
DAVID URANKAR (voditelj): V svetovalnih minutah pa bomo. Glede na trenutno epidemiološko situacijo pozornost namenili natančnemu in pravilnemu umivanju rok. To je namreč ključnega pomena za preprečevanje prenosa okužb in širjenja povzročiteljev nalezljivih bolezni. Tudi za vaša vprašanja vam je na voljo današnji gost, dr. Gregor Jereb iz katedre za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Dobro jutro!
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Dobro jutro!
DAVID URANKAR (voditelj): Umivanje rok, ne, ta najbolj preprost del, kar se tiče zaščite pred virusi, bakterijami, pa včasih kar pozabljamo.
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Ja, to je ukrep, ki v resnici ni nov. Ta ukrep poznamo že zelo, zelo dolgo. Praktično zgodovinarji ugotavljajo v zapisih starih ljudstev – Sumercev, Babiloncev, Egipčanov, da že tam najdemo neka navodila, kdaj je potrebno roke umivati. In seveda ta znanja so se prenašala skozi generacije. Tudi če pogledamo, se pravi, če vsak pogleda pri sebi, prvič smo se s tem področjem srečali, ko so nas o tem učili starši, kasneje stari starši, vzgojitelji, učitelji, tako da v resnici znanja o tem imamo veliko in tisto, kar je zanimivo, skozi različne raziskave recimo, ko preverjamo, koliko ljudje vedo o umivanju rok, se izkaže, da vedo, kdaj umiti, kako umiti in tudi kaj potrebujem, da roke ustrezno umijem. Je pa druga težava, ker seveda rok ne umivamo. Se pravi, imamo znanje, ne izvajamo pa tega dovolj pogosto in dovolj natančno takrat, ko bi to mogli.
DAVID URANKAR (voditelj): Kako bi morali pravilno umivati roke?
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Postopek je povsem preprost. Enostaven. V zadnjih dneh ga velikokrat slišimo in mislim, da iz tega zornega kota je dobro, da se o tem govori. Sam postopek začnemo z, načeloma, se pravi, najprej odstranimo nakit, ure, roke pri umivalniku omogočimo, na roko nanesemo milo in potem temeljito milimo. Zdaj sam postopek miljenja je zopet relativno preprost. Tisto, kar je potrebno z miljenjem doseči je, da zdrgnemo celotno površino rok, drgnemo dlan ob dlan, drgnemo medprstne prostore. Ne pozabimo, da imamo dve hrbtni strani rok. Velikokrat se zgodi, da, da posamezne predele pri miljenju pozabimo. Zdrgnemo
DAVID URANKAR (voditelj): da smo preveč površni.
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Navadno naredimo ta postopek zelo hitro, ker smo ga naredili že tolikokrat, temu rečemo, da v bistvu imajo roke neke vrste mišični spomin in dejansko gibe izvajajo same in tudi gledalci lahko poskusijo doma. Če pustijo rokam, da se same umijejo, bodo opazili, da navadno, se pravi, ko milimo, milimo eno roko precej bolj kot drugo, zelo pogosto spustimo palec. Zato tolikokrat opozarjamo na tiste spuščene predele. Te so konice prstov, palci, tudi področje pod nohti in pa medprestne površine.
DAVID URANKAR (voditelj): Jaz imam že informacije, da imava prvi telefonski klic. Jaz bom telefonski številki še enkrat povedal, 01 475 20 20 in 01 475 20 21. Dobro jutro. Dober dan. Kdo je z nami?
POSLUŠALKA: Dober dan. Jaz kličem pa iz Portoroža. Pa bi rada Imam en predlog, da bi v tem obdobju virusov v marketih in hipermarketih razkuževali vozičke, pa te košare, ne, za nakupe in mogoče, da bi tudi nastavile kakšne razkužilne posode, kjer bi si lahko razkuževali roke, ko vstopijo v trgovino. To je vse. Hvala.
DAVID URANKAR (voditelj): Hvala. Hvala za predlog. Kako je ja, s tem prenašanjem, ki, kako naj rečem, ni kapljično, se pravi, da nekdo, ki bi bil okužen, pa s čimerkoli, zdaj ne govoriva zdaj samo o koronavirusu, lahko tudi o navadni gripi, angini, ko prime recimo voziček nakupovalnega centra, lahko s tem, ko mi primemo ta isti položaj, ne vem, v naslednje pol ure, tudi mi zbolimo za angino?
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): V resnici večina teh respiratornih obolenj se prenaša predvsem kapljično oziroma je ta izvor širjenja kapljični. To pomeni seveda, da s kašljanjem ali pa tudi z izdihanim zrakom v svojo neposredno okolico seveda izdihamo oziroma izkašljamo drobne kapljice, v katerih so lahko povzročitelji, če je seveda taka oseba bolna, kužna. Ampak ključen del prenosa se pa potem v večini primerov dogaja kontaktno zato, ker, se pravi, vsi ostali se z rokami dotikamo teh površin, ki jih večkrat primemo, ampak tudi to še ne pomeni okužbe. Okužba se zgodi, ko potem s take površine s svojimi rokami ta virus prenesemo v svoje telo. Kar pomeni, da, prvič, ne umijemo rok. S tem bi dejansko z rok odplaknili takega povzročitelja. In druga zadeva, ki je tudi pomembna in je eden od dosti pomembnih higienskih ukrepov, je obvladovanje Se pravi, zdaj higiena rok ni samo umivanje, strokovno rečemo temu princip nedotikanja. Gre pa za to, da ozavestimo na kakšen način in kaj vse prijemamo. Največja težava je, ker velikokrat z rokami se dotikamo ust, mencamo oči, lahko tudi vrtamo po nosu, ne. Vemo, da to ni nekaj, kar bi bilo po bontonu, ampak to se počne in seveda na ta način prenašamo potem povzročitelje na sluznico. Tukaj se zgodi ta prenos povzročitelja.
DAVID URANKAR (voditelj): Bi bilo razkuževanje v velikih trgovskih centrih rešitev?
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Mislim, da je to pretiran ukrep, vsaj v trenutni situaciji. Zdaj vseh površin zagotovo ne moremo razkužiti, kar pomeni, da je še vedno veliko bolj učinkovit pa tudi enostavnejši ukrep, če pazimo sami. Torej pomeni, pazimo glede samega dotikanja, predvsem obraznega dela z rokami in roke redno, relativno pogosto, predvsem pa preden pripravljamo nekaj, kar bomo zopet dali v usta, roke ustrezno umivamo.
DAVID URANKAR (voditelj): Umivamo. Gremo k naslednjemu telefonskemu klicu. Dobro jutro. Dober dan.
MARIJA (gledalka): Dobro jutro.
DAVID URANKAR (voditelj): Dobro jutro.
MARIJA (gledalka): Tako lepo pripovedujeta o temu. Jaz Sem predstavila se Poslušalka Marija iz Ljubljane. Še enkrat lep pozdrav obema.
DAVID URANKAR (voditelj): Lep pozdrav.
MARIJA (gledalka): Ljudje, ljudje, Slovenci in vsi, ki živimo v naši preljubi državi, pazite in si umivajte vedno roke, pa ne samo roke, pa ne samo doma. Samo opazujte ljudi, gospe v trgovinah. Kiha v roko, potem si briše nos, si vrta po nosu. Pride do zelenjave, začne zbirati banane, mandarine. Gre naprej. Kihe. Vzame vrečko, ker jo ne more takoj razpreti, si oblizne prste, odpre, potem pa vzame kruh. Tukaj je naša higiena. Od tukaj moramo paziti na našo higieno. Tukaj. Tukaj se nabirajo ti bacili, pa vse to, ker smo državljani, še vedno smo, kako bi rekla, da me ne bi sovražili tisti, ki me poznajo, še vedno smo tako, da se ne znamo umivati ali pa nočemo ali pa nimamo časa. Dajmo si vzeti vsi, prav vsi, pa se malo zamislimo, ko gremo v trgovino, kaj delamo v trgovini. Enega novinarja spustite v trgovino, da bo na skrivaj opazoval kaj delajo, kaj delajo gospe, pa se imajo za zelo fine gospe.
DAVID URANKAR (voditelj): Hvala za vaš klic. Ravno to je lepa navezava na vašo raziskavo, ne, ko ste opazovali, kako se ljudje obnašajo po vstopu v javni wc. A si umijejo roke Kaj se je izkazalo na koncu?
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Ja, res. Izvedli smo že dve kar veliki raziskavi v letu 2006 in 2014, kjer smo opazovali, ali si posamezniki po uporabi wc-ja roke umijejo. Ko ljudi sprašuješ kdaj, se pravi, kateri so tisti momenti, kdaj je roke potrebno umiti, je uporaba wc-ja, se pravi, ponavadi na drugem, tretjem mestu, ne. Ko pa opazuješ, če to res naredijo, pa je rezultat precej slabši. Nekako v povprečju približno tretjina moških si rok ne umije. Približno desetina, se pravi, 10 odstotkov žensk je takih, ki odkoraka mimo umivalnika. V zadnjih letih so odstotki nekoliko boljši, torej je takih, ki si rok ne umijejo, nekoliko manj. To pripisujemo tudi dejstvu, da se o higieni rok v zadnjem času kar precej govori tudi v javnih medijih, kar je dobro. Nam pa kaže na to, da seveda ljudje očitno na podoben način, kot si rok ne umijejo v wc-ju, podobno ravnajo tudi kje drugje. Mogoče bi samo dodal, da pa vseeno malo pomirim oziroma postavim v okviru podobne odstotke, podobne deleže tistih, ki si rok ne umijejo, praktično raziskovalci zaznavajo po vsem razvitem svetu, a ne. Se pravi, raziskave obstajajo
DAVID URANKAR (voditelj): aha, se pravi, nismo samo mi tisti, ki smo packi po domače.
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Absolutno ne. Je pa res, da je to podatek, s katerim ne smemo biti zadovoljni in je treba na tem delati.
DAVID URANKAR (voditelj): Mislim, da imamo še en telefonski klic. Zelo na hitro. Dobro jutro, dober dan. Kdo je z nami?
ZLATKO (gledalec): Ja, Zlatko iz Ljubljane.
DAVID URANKAR (voditelj): Kar povejte.
ZLATKO (gledalec): Jaz bi pa, pozdravljam gosta vašega, ampak bi, bi pa nekaj drugo se navezal. To, ko je gospa na dolgo in široko govorila, je izguba časa. Vsak mora vedeti, da se roke morajo umivati. Eni imamo to od majhnega in to ni nobena umetnost. Da moramo zdaj starejše ljudi spodbujati, da si roke umivajo. Bi pa nekaj bolj zanimivega povedal. Pri nas, tudi en znan, zelo, ki je bil celo minister, je rekel, da teh mask sploh ne rabimo. Ko pa jaz gledam tuje medije, iz tujine, Nemčije, Avstrije, Švedske in tako naprej, pa gledam, vsi imajo te maske, celo priporočajo. Celo imajo po velikih nakupovalnih centrih organizirano s strani centrov ljudi, ki, tam zaposlenih, ki vsak voziček, preden ga stranka vzame, razkužijo, tako da pri nas tega itak ni, samo za Kao, da je Slovenija edina, nekje v Švici, ki se nas ne dotika, smo pa sicer (manjka beseda). Italija, Hrvaška, Avstrija, predvsem Italija
DAVID URANKAR (voditelj): hvala za vaš klic in seveda hvala, upam, da ne bo prišlo do tega, da bomo tudi pri nas na ta način.
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Tega si vsi želimo. Seveda delovati moramo preventivno. Zagotovo se bomo pa sproti morali odzivati na dano situacijo.
DAVID URANKAR (voditelj): Ja, najlepša hvala za obisk v studiu.
GREGOR JEREB (katedra za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo
• Zdravstvena fakulteta
Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani): Hvala vam.
DAVID URANKAR (voditelj): Hvala.